Novice na FB



Kovanje srebrnikov

Zadnje novice

Grand Central Station - Windows of history

Vlada Cookovih otokov je v sodelovanju z Mint of Poland izdala srebrnik z motivom Grand Central terminala iz New Yorka. Grand central terminal letos praznuje 100. obletnico elektrifikacije železnice in obnove terminala. Na srebrniku je prikazan kip Merkurja, ki se ponosno dviga nad glavnim vhodom in ura, ki jo je izdelal Tiffany. 

 

Nominala srebrnika je 10$, vsebuje 50 gramov srebra čistine 0.925. Premer kovanca je 50 mm, naklada pa je omejena na 1913 kosov. 

Več o Grand Central Terminalu (vir www.delo.si):

New York je svoj prvi tir dobilo že leta 1831, pa tudi GC se v mestno življenje ni dvignil iz nič. Zemljišče med 42. in 48. ulico ter med Lexingtonom in Madison Avenue je že leta 1864 kupil Cornelius Vanderbildt, mogotec, ki je družinsko bogastvo zgradil prav na železnici in ladjedelništvu, in tu zakoličil prvo predhodnico današnjega terminala. Tega so začeli graditi leta 1903. Po elektrifikaciji železnice je namreč kar klicala velika nesreča v tunelu leta 1902, v kateri je zaradi dima življenje izgubilo petnajst ljudi, osemintrideset pa je bilo ranjenih. 

Glavni inženir William J. Wilgus je odločil, da bodo obstoječo postajo porušili in za električne vlake zgradili nov terminal v dveh nadstropjih. Za zmagovalno so razglasili rešitev arhitekturnega biroja Reed and Stem, pri čemer kaže poudariti, da je bila Reedova sestra Wilgusova žena. Nepotizem je zmotil newyorški arhitekturni biro Warren and Wetmore, v katerem so zrisali svoj predlog, na koncu pa očitno zmagali prav zaradi istega aduta. Warren je bil namreč bratranec Williama Vanderbildta, predsednika upravnega odbora. Tako sta naposled oba biroja podpisala pogodbo o skupnem arhitekturnem projektu.


Gradnja je vzela desetletje in za več kot dve milijardi današnjih ameriških dolarjev, saj so morali zakopati v newyorško podzemlje in elektrificirati proge. GC so slavnostno otvorili minuto čez dvanajsto 2. februarja 1913 in samo na otvoritveni dan so našteli 150.000 ljudi. Četudi ob otvoritvi še ni bil popolnoma dokončan, je bil z njim New York za vedno spremenjen.

GC je zgodnjih letih deloval tudi kot nekakšno kulturno središče z umetniško galerijo, gledališčem in teniškim igriščem ter kot nakupovalno središče za petične popotnike, ki so se vkrcavali na razkošne vlake, kakršna sta bila Yankee Clipper in The 20th Century Limited. Že leta 1929 so imele luksuzne kabine svoje klimatske naprave, potniki pa so potovali v spremstvu svojih kuharskih mojstrov in frizerjev. 

Odprtje postaje je v naslednjih desetletjih spodbudilo razvoj celotnega območja. Ko so se vlaki spustili pod zemljo, se je odprl prostor in nepremičninska podjetja so lahko začela svoj pohod. Tako so vzniknili hoteli Biltmore in Commodore ter zasebni klub Yale istoimenske fakultete, skladišča so se umaknila novim nebotičnikom Chanin, Lincoln, Chrysler in Graybar. Z razvojem območja se je razvijal tudi GC, ki je v tridesetih letih prejšnjega stoletja postal najbolj prometna postaja tako podzemne železnice kot medkrajevnega prometa. V začetku naslednjega desetletja se je v spomin GC zapisal predvsem zbor tisočih navijačev bejzbolskega moštva Brooklyn Dodgers, ki so leta 1941 po enaindvajsetih letih osvojili nacionani pokal, ter ureditev nekakšne oskrbovalne baze za vojake. Od tu je na bojišča druge svetovne vojne odhajalo na tisoče ameriških vojakov. 

Četudi je skozi GC do leta 1947 potovalo že 65 milijonov potnikov, sta čar in blišč železniškega prometa po drugi svetovni vojni začela ugašati. Denar so vlagali v obnovo cest in gradnjo letališč, v ospredje pa je zaradi pocenitve, večje hitrosti in udobja stopilo predvsem potovanje z avtomobilom in letalom. Tudi zato je GC v naslednjih desetletjih začel vidno propadati, ker pa so cene nepremičnin v New Yorku naraščale, se je pojavila zamisel, da bi ga porušili.

Ker je takšna žalostna usoda v prvi polovici šestdesetih let doletela staro postajo Pennsylvania, znano pod imenom Penn, med 7. in 8. avenijo ter med 31. in 33. ulico, ki je slovela za enega največjih newyorških neoklasicističnih biserov, so se za ohranitev GC bolj angažirano zavzeli. Poleti 1967 so ustanovili posebno komisijo za zaščito in GC razglasili za znamenitost, ki da jo je treba zaščititi z zakonom. Toda že leto pozneje so nad GC so nameravali zgraditi 55-nadstropni nebotičnik po načrtih modernističnega arhitekta Marcela Breuerja, od stare stavbe pa bi ohranili le fasado. Temu so se uprli mnogi znani meščani, med njimi tudi nekdanja ameriška prva dama Jacqueline Kennedy Onassis in kolumnist New Yorkerja Brendan Gill. Družba Penn Central pa je zaradi zadrževanja prenove vložila 8-milijonsko tožbo proti mestu New York in tako se je začel desetletje dolg sodni proces, ki se je končal v drugi polovici 70. let z vpisom GC v nacionalni register zgodovinskih znamenitosti. Toda to je bil šele prvi korak k njegovi ohranitvi. 

Zaradi slabega vzdrževanja je stavba konec sedemdesetih let prejšnjega stoletja vidno propadla; streha je puščala, omet je odpadal, nosilna jeklena konstrukcija je rjavela, sijaj pa ji je dokončno vzel še onesnažen zrak v metropoli. Šele konec osemdesetih let je družba Metro-North Railroad, ki je prevzela upravljanje GC, naročila velik načrt obnove arhitekturnemu biroju Beyer Blinder Belle, znanem med drugim tudi po obnovi Ellis Islanda, nekdanje vstopne točke na milijone migrantov. 

Leta 1991 se je na GC za vedno ustavil železniški promet vlakov na dolge razdalje, šele leta 1996 pa se je dokončno začela obnova, ki je ustvarila dva tisoč novih delovnih mest in terminalu povrnila nekdanjo lepoto. Lotili so se vsakega detajla od marmornatih tal, sten in lestencev do čiščenja fasade – samo za njeno čiščenje so porabili več kot milijon dolarjev. 

Leta 1998 so GC otvorili v vsem svojem prvotnem sijaju, kar je zbudilo veliko medijsko pozornost z vseh koncev sveta in s tem začeli novo obdobje. Postal je druga najbolj obiskana newyorška znamenitost, ki se ponaša s kar 44 peroni, in se uvršča med deset najbolj obiskanih krajev tega sveta. Vsak dan skozi GC potuje več kot 700.000 ljudi, kar je toliko, kolikor je prebivalcev Aljaske. Večina je potnikov, ki sem prispejo v jutranji konici vsakih 58 sekund in se kot mravlje razpršijo v številne smeri, mnogi tu tudi jedo in kupujejo v približno sto lokalih, restavracijah in trgovinah. Tu ima naslov petih petičnih newyorških restavracij in koktajl barov, med najbolj prepoznavnimi pa je Oyster Bar, v katerem sta se ostrig preobjedla tudi najbolj slavna televizijska oglaševalca Roger Sterling in Don Draper. Kot napovedujejo, se bo gneča na GC leta 2019 še zgostila, saj ga bodo povezali z Long Islandom. 

Za oddajo komentarjev se prosimo prijavite.